KRONIKA

GASILSKE ZVEZE BREŽICE

1955 - 2020

1955–2020

Jeseni leta 1955, ko je po ukinitvi okrajev prenehala delovati okrajna gasilska zveza Krško in je bil eden pomembnejših sklepov kongresa GZS, da se v letu 1955 prične z organiziranjem in ustanavljanjem občinskih gasilskih zvez, so tedanji člani OGZ Krško iz Brežic, Anton Lepšina iz Krške vasi, Vlado Godler iz Brežic, Anton Škvarč iz Skopic, Jože Jurkas iz Velikega Obreža in Ivan Leskovec iz Obrežja pričeli z organizacijo občinske zveze. Pozno jeseni leta 1955 je bil izvoljen prvi upravni odbor. Prvi predsednik je bil Franjo Zorko, prvi poveljnik pa Jože Jurkas. V zvezo je bilo vključenih 29 teritorialnih društev, 1 industrijsko društvo in 2 gasilski godbi na pihala. Člani upravnega odbora so bili pripravljeni delati, se žrtvovati in svoje znanje prenašati na članstvo v društvih. Oprema, ki so jo imeli, je bila stara in skoraj neuporabna. Motorne brizgalne so bile dotrajane in zastarele, zato je bila poglavitna naloga novo ustanovljene zveze, da prične opremljati gasilska društva. Dota, ki so jo prinesli iz okrajne gasilske zveze, pa je bila skromna. Že takoj na začetku delovanja so se pojavile prostorske in finančne težave. Prostorske so začeli reševati s prostovoljnim delom, prostore pa so za silo tudi opremili. Večji problem so bile finance, saj občina v začetku ni imela posluha za gasilce, dokler ni župan postal Milan Šepetavc, takrat se je vse obrnilo na bolje. Odobrena sredstva so zadoščala za pokrivanje stroškov delovanja pisarne in tajnika, pa še za nakup drobne opreme je nekaj ostalo.

Zaupanja vredno vodstvo OGZ se je trudilo, da začetni zagon v lastni gasilski zvezi ni bil le muha enodnevnica, ampak je prinesel tudi dolgoročne rezultate. Nabavljale so se nove motorne brizgalne, pričelo se je z nabavo gasilskih vozil in gradnjo domov. Potreba po strokovnih kadrih v društvih je narekovala organiziranje raznih tečajev, ki jih je uspešno izvajala gasilska zveza. Potreba po strokovnem operativnem delu je narekovala ustanovitev 7 operativnih sektorjev, in sicer: Brežice, Obrežje, Skopice, Globoko, Bizeljsko, Veliki Obrež in Mostec. S tako organiziranostjo se je delo le še okrepilo, rezultat pa je bil prepoznavnost na območju Slovenije in izven nje. Pomembna prelomnica Slovenskega gasilstva je bilo leto 1977, ko so se ustanavljale samoupravne interesne skupnosti. Gasilstvo v občini Brežice je s tem dobilo zagotovljen vir financiranja za svoje delo. V tem obdobju so bile nabavljene nove motorne brizgalne, orodna vozila in avtocisterne. Po gasilskih društvih so se gradili novi domovi, obstoječi so se obnavljali. Danes se tako lahko vsako društvo pohvali s svojim lastnim gasilskim domom. Ob 25. obletnici plodnega in prepoznavnega dela je sledila nagrada s strani gasilske zveze Slovenije, zaupana nam je bila organizacija 9. kongresa slovenskih gasilcev. Pri organizaciji kongresa je sodelovala cela Občina in vsak je opravil nalogo, ki mu je bila zaupana. Število udeležencev na svečani paradi ter številni pomembni gosti so dokaz, da bodo Brežice kot organizatorji kongresa ostale v zgodovini slovenskega gasilstva zapisane z zlatimi črkami, saj je v paradi sodelovalo 5600 gasilk in gasilcev. Ob srebrnem jubileju pa je gasilska zveza v mesecu požarnega varstva razvila svoj simbol – prapor.

Od leta 1980 naprej se je uspešno delo gasilske zveze le še stopnjevalo. Udeleževali smo se različnih tekmovanj na različnih nivojih v Sloveniji in na Hrvaškem. Ohranjala in navezovala so se nova poznanstva z gasilci, predvsem iz sosednje Hrvaške. Jubileja GZ ob 35. obletnici delovanja in zborovanja, organiziranega v brežiškem parku, se je udeležil tudi predsednik prve izvoljene demokratične vlade v Sloveniji, gospod Lojze Peterle. Gospod Peterle se je v svojem slavnostnem nagovoru dotaknil prehojene poti slovenskih in brežiških gasilcev.

Nova prelomnica v slovenskem gasilstvu, pa tudi brežiškem, je bilo leto 1991, ko smo dobili svojo državo. V vojni za samostojno Slovenijo je sodelovalo tudi večje število gasilcev naše gasilske zveze. Usoda je žal hotela, da je v boju z jugoslovansko vojsko izgubil življenje tudi takratni predsednik PGD Bukošek, tov. Jernej Molan. Njemu v spomin PGD Bukošek vsako leto pripravi memorialno tekmovanje. Ob praznovanju 40. obletnice gasilske zveze je bila organizirana velika proslava s parado skozi mesto Brežice. Slavnostni govornik na proslavi je bil takratni minister za obrambo, g. Jelko Kacin. Gasilska zveza Brežice je takrat ob pomoči raznih sponzorjev razvila svoj drugi prapor. Kako pomembno delo opravljajo gasilci v sistemu zaščite in reševanja in kako je  pomembna ta javna služba, nam pove podatek, da je v letu 1999 župan podpisal kategorizacijo naših PGD, ki so razvrščena v naslednje kategorije: I. kat. 10 PGD, II. kat. 12 PGD,  III. kat. 7 PGD in IV. kat. 2 PGD.

Na osnovi tega dokumenta je predsedstvo GZ Brežice v letih 2000 in 2001 sprejelo program o dolgoročnem opremljanju naših PGD, načrt izobraževanja in poveljevanja. Po sklepu 13. kongresa slovenskih gasilcev v Sežani, da se začnejo ustanavljati regijski sveti in poveljstva, so GZ Krško, GZ Sevnica in GZ Brežice ta pravilnik 23. 12. 2002 tudi sprejele in podpisale.

Štirinajsti kongres slovenskih gasilcev leta 2003 na Bledu je sprejel smernice za novo 5-letno obdobje, v katerem natančno opredeljuje in določa delovanje gasilske organizacije. Tem smernicam in svojemu programu dela vseskozi sledi tudi GZ Brežice. Gasilska organizacija je javna institucija, ki vsem svojim članom prestavlja visoka etična, moralna in humana merila, rdeča nit vsega pa je skrb za napredek na tehničnem področju in varnost ljudi. Vodstvo Gasilske zveze se ob pomoči vseh PGD trudi, da se plani posameznih let realizirajo.

Predsedstvo pri svojem delu sodeluje s komisijami, ki delujejo v okviru GZ Brežice, in na podlagi smernic, ki jih posreduje GZ Slovenije. Na sejah se obravnavajo pomembne teme, kot so razpisi, tekmovanja, zavarovanja in spremljanje uresničevanja izvajanja dolgoročnega programa. Vsi sprejeti sklepi so namenjeni zagotavljanju boljše požarne varnosti ljudi in premoženja. Delo predsedstva redno spremlja tudi nadzorni odbor. Kolegij predsedstva se sestaja in obravnava tekočo problematiko ter pripravlja gradivo za seje predsedstva, zavezujočih sklepov pa ne sprejema.

Gasilska zveza je pomembna obvezna javna služba, zato si mora prizadevati za dobro sodelovanje z županom, občinsko upravo in občinskim svetom, saj lahko le tako uspešno izvaja vse naloge, določene v pogodbi o opravljanju gasilske službe.

Ker je povezana v sistem zaščite in reševanja, je pomembno tudi dobro sodelovanje z izpostavo URSZR Brežice in Regijskim centrom za obveščanje 112, prav tako pa si mora prizadevati za dobro sodelovanje s policijo in vojašnico Cerklje ob Krki.

Glede na to, da GZ Brežice meji na Republiko Hrvaško, si je v dosedanjem delovanju vedno prizadevala za dobre odnose s sosednjimi Vatrogasnimi zajednicami (npr. VZ Brdovec, Samobor, Zaprešič in Jastrebarsko). Zelo dobro sodeluje z gasilskimi zvezami v regiji Posavje, t. j. GZ Krško in GZ Sevnica, ter z GZ Šmarje pri Jelšah. Odnos do GZ Slovenije je dober in korekten. Vodstvo GZ Brežice si je pridobilo zaupanje in podporo vodstva GZ Slovenije. S časom so se krepili tudi dobri odnosi z dosedanjimi župani in so tako na vedno višji in profesionalni ravni, enako pa velja tudi za občinsko in državno upravo.

GZ Brežice je v obdobju zadnjih 15 let organizirala posvete s tajniki, blagajniki, predsedniki in poveljniki ter jim tako pomagala pri izvajanju njihovega prostovoljnega dela, tako pod vodstvom nekdanjega predsednika, tov. Mihaela Boraniča, kot tudi pod vodstvom sedanjega predsednika, tov. Hermana Premelča. Cilj obeh je bil in je najti skupni imenovalec GZ Brežice s posameznimi prostovoljnimi gasilskimi društvi pri reševanju morebitnih težav, uspeh pa je rezultat tesnega medsebojnega sodelovanja.

Predsedstvo GZ Brežice je v letu 2006 imenovalo komisijo, katere naloga je bila obiskati in pregledati vsa društva. Po opravljenih obiskih in ogledih je ocenila, da so društva dobro organizirana in da izvajajo vse naloge, ki jim jih nalaga zakonodaja, društva so bila na opažene morebitne težave opozorjena in ponujena jim je bila pomoč pri njihovem reševanju.

Pomembna prelomnica za gasilstvo občine Brežice je bila 13. junija 2006, ko je bila slavnostno podpisana tripartitna pogodba za opravljanje javne gasilske službe med županom, GZ Brežice in 31 PGD. Pogodba zagotavlja nemoteno financiranje dela društev in GZ Brežice, njen podpis pa je dokaz, da lokalna skupnost lahko računa na gasilce ob vseh elementarnih nesrečah. GZB redno sodeluje pri pridobivanju finančnih sredstev od razpisov za sofinanciranje nabave gasilske opreme, del sredstev za nemoteno delovanje pa pridobiva tudi z lastno dejavnostjo oddaje prostorov. Z zbranimi sredstvi se izvršuje dolgoročni program, prav tako pa se izvajajo tudi vse predvidene naloge iz finančno delovnega plana. Financiranje gasilstva poteka redno po dvanajstinah iz proračuna Občine Brežice in iz požarne takse.