Ustvarjeno: 18 maj 2021

Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/2020) določa, da lahko zavezanec za letno odmero dohodnine zahteva, da se do 1 % od odmerjene dohodnine nameni za financiranje upravičencev do donacij, med katerimi so tudi vse gasilske organizacije (prej je bilo to 0,5%). Omenjena novost se uporablja že za odmerno leto 2020.

Davčni zavezanec lahko enemu ali več upravičencem s seznama nameni do odstotka dohodnine. Posameznemu upravičencu lahko nameni odstotek dohodnine, zaokrožen na desetinko odstotka, pri čemer skupno namenjen odstotek več upravičencem ne sme presegati enega odstotka odmerjene dohodnine. To pomeni, da lahko davčni zavezanec posameznemu upravičencu nameni 0,1%, 0,2%, 0,3%,… ali 1% dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 1% dohodnine.

Na podlagi vprašanj, ali bodo zavezanci zaradi zakonske spremembe višine % dela dohodnine za donacije morali na FURS vložiti nove zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije, FURS pojasnjuje, da ne. Odstotki namenitve dela dohodnine za financiranje upravičencev do donacij, ki so ji predložili rezidenti v svojih zahtevah za namenitev dela dohodnine za donacije, ki so veljavne na dan uveljavitve ZIUPOPDVE, to je na dan 31.12.2020, se podvojijo, razen če rezident svojo zahtevo spremeni.

Z Uredbo o spremembah Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 203/2020) pa je določeno, da FURS pri izplačilu donacije upravičencem do donacij iz namenitve dela dohodnine, ki so upravičenci za leto 2020, upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. maja 2021. Torej je rok za oddajo zahtevkov za namenitev dohodnino podaljšan do 31.5.2021.

Zavezanci lahko namenijo donacijo dohodnine preko FURS:

https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/openportal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=namenitev_dela_dohodnine_fo

Gasilska zveza Slovenije pa je z dnem 27.12.2019 začela uporabljati donatorsko platformo E-DONACIJE, ki je močno olajšala pridobivanje sredstev zvezi in predvsem posameznim gasilskim društvom.

Platforma E-DONACIJE omogoča spletno doniranje dohodnine v dveh minutah in menjavo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za katerega dobi izbrano društvo donacijo (OB MENJAVI SE IZBRANEMU DRUŠTVU DONIRA 40 €).

Za izpolnitev obrazca ali podpis ponudbe uporabnik ne potrebuje digitalnega potrdila, ne rabi tiskati obrazcev ali hoditi na pošto. Dokument samo elektronsko podpiše, z miško na računalniku ali s prstom po mobilnem telefonu.

Ustvarjeno: 30 april 2021

KAJ STORIMO ČE PRIDE DO POŽARA NA GOSPODINJSKIH IN DRUGIH ELEKTRIČNIH NAPRAVAH V STANOVANJU?

• Odklopimo napravo iz električnega omrežja (izvlečemo vtikač iz vtičnice ali odvijemo oz. s stikalom izklopimo    varovalko – naprave, ki gori se ne dotikamo, saj je lahko že poškodovana do te mere, da je pod napetostjo ohišje naprave).
• Gasimo z ročnim gasilnim aparatom

POZOR:
Električnih naprav ne smemo gasiti z vodo, ker voda prevaja električni tok!

KAJ STORIMO ČE ZAGORI OLJE ALI MAST V POSODI NA ŠTEDILNIKU?

• Izklopimo grelno površino,
• Gorečo posodo pokrijemo s pokrovko ali mokro krpo,
• Gasimo z ročnim gasilnim aparatom.

POZOR:
Segrete masti ali olja ne smemo polivati z vodo, saj lahko to vodi do vzbuha. Ta pospeši razvoj požara in nas lahko opeče.

KAJ STORIMO ČE ZAZNAMO UHAJANJE PLINA V STANOVANJU?

• Takoj odpremo okna in vrata in napravimo prepih,
• Ne prižigamo ali ugašamo luči in drugih naprav v prostoru,
• Na prižigajmo sveč in podobno,
• Poskušamo ugotoviti od kod prihaja plin in ga zapremo,
• Električni tok izklopimo le v primeru, če je stikalo izven prostora, kjer uhaja plin

KAJ STORIMO ČE ZAGORI V STANOVANJU TAKO MOČNO, DA SAMI POŽARA NE MOREMO POGASITI

• Vsi stanovalci naj se umaknejo na prosto,
• Poskušamo odstraniti jeklenke s plinom,
• Zapremo čim več oken in vrat (okna in vrata v prostorih in glavna vrata),
• Izklopimo glavno električno stikalo,
• O požaru obvestimo Center za obveščanje 112 in sosede.

POZOR:
Ne zadržujte se v dimu in ne vračajte se v zadimljen prostor, zgolj za to, da bi rešili osebne predmete. Požar se lahko razvije zelo hitro.

KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR ALI NESREČO

POKLIČEMO REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE TEL. 112

• Povemo točno lokacijo požara (kraj, naslov in objekt),
• Povemo kaj gori, kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi,
• Posebej opozorimo, če so v nevarnosti ljudje,
• Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije,
• Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja.

POZOR:
Uspeh intervencije je odvisen od pravočasne in pravilne informacije.

Ustvarjeno: 30 april 2021

KURJENJE V NARAVI !

Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti.

Osnovna navodila za ureditev kurišča v naravi:

• Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom (npr. kamenje, zemlja ipd);
• Neposredna okolica kurišča mora biti očiščena vseh gorljivih snovi (pri večjih kresovih znaša ta okolica lahko tudi 20 m ali več);
• Kurišče mora biti odmaknjeno od gozda vsaj 50 m;
• Od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi mora biti kurišče oddaljeno vsaj 100 m;
• Kurišče morajo ves čas kurjenja nadzorovati polnoletne osebe;
• V kolikor je bilo kurišče veliko, je bilo ozračje vetrovno ali je okolica kurišča suha, je potreben pregled kurišča in okolice tudi po zaključenem kurjenju (pregled je treba izvesti najmanj 15 minut do pol ure po zaključku kurjenja);
• Kadar je kurjenje del prireditve v naravi (npr. kresovanje), je treba organizirati tudi požarno stražo. Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 35 km/h moramo prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati ogenj;

KAJ STORIMO ČE ZAGORI V NARAVI

• Če opazimo manjši požar v naravi ga poskušamo omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (veje, voda, zemlja, pesek in podobno);
• Požar gasimo vedno v smeri vetra, tako, da nas dim in plameni ne ovirajo pri gašenju;
• Če požara ne moremo pogasiti se umaknemo na varne površine;
• O požaru takoj obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR V NARAVI

POKLIČEMO REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE TEL. 112

• Povemo točno lokacijo požara (naslov najbližjega stanovanjskega objekta, cestno povezavo med dvema krajema, ali bližino drugega znanega objekta. );
• Povemo kaj gori (trava, podrast, gozd), kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi;
• Dežurnemu operaterju povemo tudi, če so v neposredni bližini požara večji viri vode za gašenje;
• Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije;
• Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja;

POZOR:
– Uspeh intervencije je odvisen od pravočasne in pravilne informacije.

STOPNJE POŽARNE OGROŽENOSTI NARAVNEGA OKOLJA

Po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je naravno okolje:

• Gozd, to je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem;
• Obrežni in proti vetrovni pasovi drevja;
• Drevoredi in parki;
• Obore za rejo divjadi in pašniki;
• Kmetijska obdelovalna zemljišča, kot so njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd;
• Kmetijska neobdelovalna zemljišča, kot so pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem in nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge neobdelovalne površine.

Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja:

• Zelo velika požarna ogroženost. Za nastanek požara zadostuje že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor nad požarom je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno.
• Velika požarna ogroženost. Požar povzroči že najmanjši izvor nezavarovanega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor nad požarom je težak in požar je težko obvladljiv.
• Srednja požarna ogroženost. Požar lahko povzroči že majhen izvor odprtega ognja. Požar se v odprtem prostoru širi hitreje kot v gozdu, zato je že težje obvladljiv in ga je težko nadzorovati.
• Majhna požarna ogroženost.
• Zelo majhna požarna ogroženost.

V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je prepovedano:

• Kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj;
• Puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar;

Ustvarjeno: 30 april 2021

Statistični podatki navajajo, da:

• nastane okoli 60 % požarov v domačem okolju,
• je okoli 70 % smrtnih žrtev zaradi požarov v domačem okolju in
• ¼ požarov v domačem okolju nastane med 22. in 6. uro.

Med pomembnimi vzroki za nastanek požarov v domačem okolju so:

• premična grelna telesa (v glavnem od decembra do februarja),
• cigaretni ogorki (povzročijo cca. 25 % požarov s smrtnimi žrtvami),
• alkoholizem (ocena: povzroči cca. 40 % požarov s smrtnimi žrtvami).

V zimskem času nastane veliko požarov v stanovanjskih objektih tudi zaradi slabo vzdrževanih dimovodnih naprav, prižganih svečk okoli novega leta ter uporabe svečk in kresničk na suhih novoletnih jelkah.

Najpogostejši VZROKI požarov v domačem okolju so:

• nepazljivost pri uporabi električnih in grelnih naprav (električne blazine, kaloriferji, likalniki, peči …), njihova dotrajanost, poškodovana in preobremenjena električna napeljava...,
• kajenje v postelji,
• neočiščeni in slabo vzdrževani dimniki,
• nepazljiva uporaba sveč.

Do požara pride pogosto v kuhinji.

Da v kuhinji najpogosteje zagori, je logično, saj je v njej veliko naprav, ki oddajajo toploto.

V kuhinji so: plinska trošila z odprtim plamenom, električni štedilniki in štedilniki na trdo gorivo, opekači kruha, grelniki (bojlerji), namizni žari in drugo. Obstaja večna dilema, kateri štedilniki so varnejši – plinski ali električni. Odgovor je preprost, varni so oboji, če so tehnično brezhibni in če z njimi rokujemo po predpisih varnega dela. Najbolj nevarni za nastanek požara pri pozabljeni hrani, ki jo pripravljamo, so klasični električni štedilniki. To so štedilniki, pri katerih kuhalna plošča še nima termostata za kontrolo temperature.

Pozabljivost

Zgodilo se je v večjem mestu. V ponedeljek okoli 11. ure smo prejeli klic o požaru. Stari trg, torej stari del mesta, kjer se ni igrati z ognjem. Z vozilom nismo prišli do stavbe zaradi posameznih preozkih prehodov v tem delu mesta. Obupno je smrdelo po zažganem, dima ni bilo veliko. Okno nad vhodnimi vrati je bilo široko odprto, skozenj se je malo sukal svetlo siv dim. Hitro postaviti lestev in skozi odprto okno v kuhinjo. Dima ni bilo preveč. Na štedilniku je rdeče žarel lonček. Ugasnili smo štedilnik, odstavili lonček in čakali, da se pojavi gospodinja. Po kakšnih dveh urah je le prišla. Bila je na tržnici, na štedilniku pa je pozabila lonček s pol litra mleka. Vse se je srečno končalo.

V torek okoli 11. ure smo prejeli klic o požaru...
V sredo okoli 11. ure smo prejeli klic o požaru... Tako se je nadaljevalo vse do naslednjega ponedeljka, ko je za ostarelo gospo poskrbela socialna služba. In naše vasovanje sredi dopoldneva je bilo končano.

Pri kuhinjskih napah je pomembno, da so redno čiščene. Predvsem je pomembno, da odstranjujete maščobo, ki se nabira na filtrih. Če filter ne zadržuje maščobe, se le-ta nabira na ventilatorju, kar lahko povzroči požar.

Preventiva v domačem okolju

Gasilniki

Za požarno varnost v domačem okolju je zelo pomembna namestitev ustreznega gasilnika. O gasilnikih je več napisanega v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov.

Predlog namestitve gasilnikov v domačem okolju:

• bivalni prostor – najmanj en gasilnik na prah ABC s 6 EG (smiselna je tudi namestitev najmanj enega gasilnika na vodo ali peno), priporočen je tudi vsaj 1 gasilnik na CO2;
• gospodarsko poslopje – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG;
• vikend – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG;
• kurilnica, garaža ali manjša delavnica – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG.

Pri izbiri primernega gasilnika za domačo uporabo lahko svetujejo gasilci, prodajalci ali proizvajalci.

Gasilnik naj bo nameščen na vidnem in dostopnem mestu, v bližini izhodnih vrat. Gasilnike je treba pregledovati in vzdrževati v predpisanih rokih (več o tem v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov).

Vgrajene naprave za gašenje

Na požarno varnost v domačem okolju (velja tudi za javne in industrijske stavbe) najbolj vplivajo vgrajene naprave za gašenje (več o tem v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov). Gre za naprave, imenovane sprinklerji, ki v zadnjem času vse pogosteje varujejo tudi individualne stanovanjske hiše.

Naprava ima lasten vir oskrbe z vodo – razvod cevi po objektu in šobe, ki se zaradi vpliva toplote aktivirajo samodejno. 

Ustvarjeno: 22 april 2021

komisija za prvo pomoč

komisija za radijske zveze

komisija za naprave za zaščito dihal

komisija za gasilsko tehniko

komisija za nevarne snovi in tehnično reševanje

Ustvarjeno: 22 april 2021

Ustvarjeno: 22 april 2021

MLADINSKA komisijA

komisijA ČLANIC

komisijA VETERANOV IN VETERANK

komisija za podelitev priznanj in odlikovanj

komisija za informiranje in javnost

Ustvarjeno: 22 april 2021

Ustvarjeno: 16 april 2021

Kronološki pregled pomembnejših dogodkov od leta 2008 naprej

Ustvarjeno: 16 april 2021

Ustvarjeno: 16 april 2021

Darko Leskovec, VGČ II.st.

 031 304 259
 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Občina Brežice je podeželska občina z razgibano krajino površine 286 kvadratnih kilometrov in približno 24000 prebivalcev. Nahaja  se ob  sotočju Save in Krke, med Krškim poljem Gorjanci in Orliškim hribovjem ter ob avtocesti Ljubljana - Obrežje in železnici Ljubljana - Dobova. V občini je razvito gospodarstvo in mala obrt ter trgovina. Ogrožanj in možnost nesreč je veliko.

V sistemu zaščite in reševanja Občine Brežice med drugimi deluje tudi GZ Brežice z 31. gasilskimi enotami  razporejenimi v 9 sektorjev. Vsaki sektor ima centralno gasilsko enoto tako,  da sektor lahko deluje samostojno. Kategorizacija gasilskih enot je naslednja: 2 enote 4. kategorije, 10 enot 3. kategorije, 9 enot 2. kategorije in 10 enot 1. kategorije.

Operativni gasilci se usposabljamo v skladu z programom usposabljanj Gasilske zveze Slovenije in programom Poveljstva GZ Brežice. Izvajamo osnovna usposabljanja, dopolnilna usposabljanja in permanentna usposabljanja. Za usposabljanja koristimo Vadbišče sil za zaščito in reševanje Občine Brežice v Slovenski vasi, Izobraževalne centre IG, Sežana in Pekre ter Vatrogasno šolo Zagreb. V sestavi 31. gasilskih enot imamo 518 usposobljenih operativnih gasilcev.

Gasilske  enote GZ Brežice so opremljene z naslednjo gasilsko tehniko: gasilska avto lestev s košaro, 16 gasilskih vozil s cisterno, 8 gasilskih vozil z vodo, 12 gasilskih vozil, 10 gasilskih vozil za prevoz moštva, 3 poveljniška vozila, vozilo Gasilske zveze, 27 motornih brizgaln, 99 izolirnih dihalnih aparatov ter ostalimi tehnično materialnimi sredstvi v skladu z kategorizacijo gasilskih enot. Opremljanje gasilskih enot se izvaja v skladu s dolgoročnim planom opremljanja. Uporabljamo javno aktiviranje z daljinskim upravljanjem in tiho aktiviranje z pozivniki ter dodatno SMS aktiviranje.

V občini Brežice gasilske enote izvedejo  povprečno 115 intervencij letno. Beležimo velike intervencije ob požarih v industriji, obrti in turistični dejavnosti, ob poplavah vodotokov, hudournikov in meteornih vod. Sodelovali smo v pomoči pri odpravi posledic poplave v Železnikih, žledu na Postojnskem, poplave v Ljubljani, poplave v Republiki Srbiji in toči v Metliki. V migrantski krizi smo skoraj dva meseca izvajali požarno stražo na Policijski postaji Brežice, Mejnem prehodu Obrežje, bivši tovarni Beti v Dobovi in migrantskem centru Livarna v Dobovi. Izvajali smo osvetljevanje zbirnih točk ter prevoze potrebne opreme za Štab CZ. V času pandemije Corona 19 nismo udeleženi v ukrepih, skrbimo pa, da naše gasilske enote imajo na razpolago zaščitna in dezinfekcijska sredstva.

Izredno dobro sodelujemo s CZ Občine Brežice, skupaj načrtujemo in izvajamo vaje, usposabljanja, nabavo opreme ter ureditev vadbišča sil zaščite in reševanja Občine Brežice v Slovenski vasi. To ni poligon iz programa GZ Slovenije temveč zemljišče 0,4 h z obstoječim objektom in infrastrukturo katero v skladu z zmožnosti opremljamo tako, da se lahko izvajajo permanentna in osnovna usposabljanja operativnih gasilcev za vse vrste intervencij.

Darko Leskovec vgčII, poveljnik GZ Brežice

Ustvarjeno: 16 april 2021

Benjamin Kodrič NGČ

031 758 290
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Gasilska zveza Brežice deluje na podlagi Zakona o društvih in Zakona o gasilstvu, ter Statuta Gasilske zveze Brežice. Gasilska zveza Brežice je humanitarna organizacija, ustanovljena z namenom povezovanja prostovoljnih gasilskih društev, na območju občine Brežice.

V sklopu Gasilske zveze Brežice, ki je bila ustanovljena leta 1955, deluje 31 prostovoljnih gasilskih društev in eno PiGD. Združujemo: 608 operativnih gasilcev; 750 pripadnikov gasilske mladine; 1.146 članov in članic, ter 549 veteranov in veterank. V društva je vključenih 3.053 prostovoljcev, kar pomeni 12% prebivalcev občine Brežice.

Najstarejše društvo PGD Brežice, je bilo ustanovljeno davnega  leta 1882, najmlajše PGD Križe 1999, pa kot že ime pove leta 1999. Pri izvajanju gasilske dejavnosti se Gasilska zveza Brežice povezuje v regijo Posavje. Gasilstvo je zelo pomembno na lokalni ravni in je obvezna javna služba. S tripartitno pogodbo sklenjeno med Občino Brežice, prostovoljnimi  gasilskimi društvi in gasilsko zvezo Brežice je zagotovljeno opravljanje javne gasilske službe na celotnem območju občine Brežice, ki se razprostira na površini 268 km2 in ima več kot 24.400 prebivalcev ter 67 km državne meje s Hrvaško. Pogodba obsega izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob požarih, naravnih in drugih nesrečah, preventivne naloge varstva pred požarom, ter druge preventivne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vzgojo gasilske mladine, pomoč občanom na področju varstva pred požari  in druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva. Sredstva, ki jih dobimo na podlagi prej omenjene  pogodbe nam omogočajo osnove,  da lahko skrbimo za ustrezno tehnično opremljenost slehernega društva, nabavo zaščitne opreme, vzdrževanje opreme, izobraževanje, zavarovanje gasilcev, opreme in tehnike, ter izvajanje zdravstvenih pregledov gasilcev.

Poslovanje na ravni GZ Brežice, kot pri ostalih 31 PGD-jih poteka po sprejetih dolgoročnih in kratkoročnih planih, ter letnih načrtnih in programih, ki se sprejemajo na rednih letnih občnih zborih društev oz. skupščini GZ Brežice. V naprej načrtujemo nabave gasilskih vozil, zamenjavo opreme, tehnike in zaščitne opreme, saj želimo z novimi in sodobnimi pridobitvami doseči višjo raven požarne varnosti prebivalcev posameznih okolišev, ter varno posredovanje s čim manj škode in vplivi na okolje.

Namen delovanja Gasilske zveze Brežice je, povezovanje prostovoljnih gasilskih društev na območju občine, prevzem in izvajanje nalog, predpisanih z zakonom o gasilstvu, v skladu z zakonom o društvih, ter Statutom in pravili gasilske službe.

CILJI DELOVANJA GASILSKE ZVEZE BREŽICE

1. Zagotavljati organiziranost, strokovno usposobljenost in usklajen razvoj gasilskih enot,  za učinkovito požarno varnost.
2. Zagotavljati načrtovan in usklajen razvoj, ter opremljanje gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili in zakonodajo.
3. Zagotavljati povezovanje med gasilskimi enotami in občani na območju delovanja   gasilske zveze.
4. Zagotavljati ohranjanje gasilskih vrednot in tradicije, spoštovanje osebnosti članov, dobrih medsebojnih odnosov kot pomembne vrednote društvenega življenja;
5. Opravljati naloge gasilstva kot dejavnost, ki je v javnem interesu in je humanitarne narave.

Predsednik GZ Brežice