Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omilitvi posledic drugega vala epidemije COVID-19 (Uradni list RS, št. 203/2020) določa, da lahko zavezanec za letno odmero dohodnine zahteva, da se do 1 % od odmerjene dohodnine nameni za financiranje upravičencev do donacij, med katerimi so tudi vse gasilske organizacije (prej je bilo to 0,5%). Omenjena novost se uporablja že za odmerno leto 2020.

Davčni zavezanec lahko enemu ali več upravičencem s seznama nameni do odstotka dohodnine. Posameznemu upravičencu lahko nameni odstotek dohodnine, zaokrožen na desetinko odstotka, pri čemer skupno namenjen odstotek več upravičencem ne sme presegati enega odstotka odmerjene dohodnine. To pomeni, da lahko davčni zavezanec posameznemu upravičencu nameni 0,1%, 0,2%, 0,3%,… ali 1% dohodnine, seštevek vseh pa ne more presegati 1% dohodnine.

Na podlagi vprašanj, ali bodo zavezanci zaradi zakonske spremembe višine % dela dohodnine za donacije morali na FURS vložiti nove zahteve za namenitev dela dohodnine za donacije, FURS pojasnjuje, da ne. Odstotki namenitve dela dohodnine za financiranje upravičencev do donacij, ki so ji predložili rezidenti v svojih zahtevah za namenitev dela dohodnine za donacije, ki so veljavne na dan uveljavitve ZIUPOPDVE, to je na dan 31.12.2020, se podvojijo, razen če rezident svojo zahtevo spremeni.

Z Uredbo o spremembah Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije (Uradni list RS, št. 203/2020) pa je določeno, da FURS pri izplačilu donacije upravičencem do donacij iz namenitve dela dohodnine, ki so upravičenci za leto 2020, upošteva veljavne zahteve, s katerimi razpolaga na dan 31. maja 2021. Torej je rok za oddajo zahtevkov za namenitev dohodnino podaljšan do 31.5.2021.

Zavezanci lahko namenijo donacijo dohodnine preko FURS:

https://edavki.durs.si/EdavkiPortal/openportal/CommonPages/Opdynp/PageD.aspx?category=namenitev_dela_dohodnine_fo

Gasilska zveza Slovenije pa je z dnem 27.12.2019 začela uporabljati donatorsko platformo E-DONACIJE, ki je močno olajšala pridobivanje sredstev zvezi in predvsem posameznim gasilskim društvom.

Platforma E-DONACIJE omogoča spletno doniranje dohodnine v dveh minutah in menjavo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja za katerega dobi izbrano društvo donacijo (OB MENJAVI SE IZBRANEMU DRUŠTVU DONIRA 40 €).

Za izpolnitev obrazca ali podpis ponudbe uporabnik ne potrebuje digitalnega potrdila, ne rabi tiskati obrazcev ali hoditi na pošto. Dokument samo elektronsko podpiše, z miško na računalniku ali s prstom po mobilnem telefonu.

KAJ STORIMO ČE PRIDE DO POŽARA NA GOSPODINJSKIH IN DRUGIH ELEKTRIČNIH NAPRAVAH V STANOVANJU?

  • Odklopimo napravo iz električnega omrežja (izvlečemo vtikač iz vtičnice ali odvijemo oz. s stikalom izklopimo    varovalko – naprave, ki gori se ne dotikamo, saj je lahko že poškodovana do te mere, da je pod napetostjo ohišje naprave).
  • Gasimo z ročnim gasilnim aparatom

POZOR:
Električnih naprav ne smemo gasiti z vodo, ker voda prevaja električni tok!

 

KAJ STORIMO ČE ZAGORI OLJE ALI MAST V POSODI NA ŠTEDILNIKU?

  • Izklopimo grelno površino,
  • Gorečo posodo pokrijemo s pokrovko ali mokro krpo,
  • Gasimo z ročnim gasilnim aparatom.

POZOR:
Segrete masti ali olja ne smemo polivati z vodo, saj lahko to vodi do vzbuha. Ta pospeši razvoj požara in nas lahko opeče.

 

KAJ STORIMO ČE ZAZNAMO UHAJANJE PLINA V STANOVANJU?

  • Takoj odpremo okna in vrata in napravimo prepih,
  • Ne prižigamo ali ugašamo luči in drugih naprav v prostoru,
  • Na prižigajmo sveč in podobno,
  • Poskušamo ugotoviti od kod prihaja plin in ga zapremo,
  • Električni tok izklopimo le v primeru, če je stikalo izven prostora, kjer uhaja plin

 

KAJ STORIMO ČE ZAGORI V STANOVANJU TAKO MOČNO, DA SAMI POŽARA NE MOREMO POGASITI

  • Vsi stanovalci naj se umaknejo na prosto,
  • Poskušamo odstraniti jeklenke s plinom,
  • Zapremo čim več oken in vrat (okna in vrata v prostorih in glavna vrata),
  • Izklopimo glavno električno stikalo,
  • O požaru obvestimo Center za obveščanje 112 in sosede.

POZOR:
Ne zadržujte se v dimu in ne vračajte se v zadimljen prostor, zgolj za to, da bi rešili osebne predmete. Požar se lahko razvije zelo hitro.

 

KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR ALI NESREČO

POKLIČEMO REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE TEL. 112

  • Povemo točno lokacijo požara (kraj, naslov in objekt),
  • Povemo kaj gori, kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi,
  • Posebej opozorimo, če so v nevarnosti ljudje,
  • Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije,
  • Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja.

POZOR:
Uspeh intervencije je odvisen od pravočasne in pravilne informacije.

 

KURJENJE V NARAVI !

 

Vsako kurišče v naravi mora biti urejeno tako, da se gorenje ne more razširiti.

 

Osnovna navodila za ureditev kurišča v naravi:

  • Kurišče mora biti obdano z negorljivim materialom (npr. kamenje, zemlja ipd);
  • Neposredna okolica kurišča mora biti očiščena vseh gorljivih snovi (pri večjih kresovih znaša ta okolica lahko tudi 20 m ali več);
  • Kurišče mora biti odmaknjeno od gozda vsaj 50 m;
  • Od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov z vnetljivimi ali nevarnimi snovmi mora biti kurišče oddaljeno vsaj 100 m;
  • Kurišče morajo ves čas kurjenja nadzorovati polnoletne osebe;
  • V kolikor je bilo kurišče veliko, je bilo ozračje vetrovno ali je okolica kurišča suha, je potreben pregled kurišča in okolice tudi po zaključenem kurjenju (pregled je treba izvesti najmanj 15 minut do pol ure po zaključku kurjenja);
  • Kadar je kurjenje del prireditve v naravi (npr. kresovanje), je treba organizirati tudi požarno stražo. Ob povprečni hitrosti vetra večji od 20 km/h ali ob sunkih vetra močnejših od 35 km/h moramo prenehati kuriti, sežigati ali uporabljati ogenj;

 

KAJ STORIMO ČE ZAGORI V NARAVI

  • Če opazimo manjši požar v naravi ga poskušamo omejiti oziroma pogasiti z razpoložljivimi sredstvi (veje, voda, zemlja, pesek in podobno);
  • Požar gasimo vedno v smeri vetra, tako, da nas dim in plameni ne ovirajo pri gašenju;
  • Če požara ne moremo pogasiti se umaknemo na varne površine;
  • O požaru takoj obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112.

 

KAKO PRAVILNO PRIJAVIMO POŽAR V NARAVI

POKLIČEMO REGIJSKI CENTER ZA OBVEŠČANJE TEL. 112

  • Povemo točno lokacijo požara (naslov najbližjega stanovanjskega objekta, cestno povezavo med dvema krajema, ali bližino drugega znanega objekta. );
  • Povemo kaj gori (trava, podrast, gozd), kakšen je obseg požara, kako hitro in kam se požar širi;
  • Dežurnemu operaterju povemo tudi, če so v neposredni bližini požara večji viri vode za gašenje;
  • Povemo kdo kliče in telefonsko številko za morebitne dodatne informacije;
  • Razločno odgovarjamo na morebitna vprašanja dežurnega operaterja;

 

POZOR:
– Uspeh intervencije je odvisen od pravočasne in pravilne informacije.

 

STOPNJE POŽARNE OGROŽENOSTI NARAVNEGA OKOLJA

Po Uredbi o varstvu pred požarom v naravnem okolju je naravno okolje:

  • Gozd, to je zemljišče, poraslo z gozdnim drevjem ali drugim gozdnim rastjem;
  • Obrežni in proti vetrovni pasovi drevja;
  • Drevoredi in parki;
  • Obore za rejo divjadi in pašniki;
  • Kmetijska obdelovalna zemljišča, kot so njive, vrtovi, sadovnjaki, vinogradi, hmeljišča in travniki na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd;
  • Kmetijska neobdelovalna zemljišča, kot so pašniki, barjanski travniki, ledine, trstičja, zemljišča z drugim obvodnim rastjem in nerodovitne površine na območjih, kjer ogenj lahko ogrozi gozd ali druge neobdelovalne površine.

Stopnje požarne ogroženosti naravnega okolja:

  • Zelo velika požarna ogroženost. Za nastanek požara zadostuje že najmanjši izvor ognja ali iskrenje. Požar se širi zelo hitro. Nadzor nad požarom je zelo težak, gašenje požara je težavno in dolgotrajno.
  • Velika požarna ogroženost. Požar povzroči že najmanjši izvor nezavarovanega ognja. Požar se hitro širi. Nadzor nad požarom je težak in požar je težko obvladljiv.
  • Srednja požarna ogroženost. Požar lahko povzroči že majhen izvor odprtega ognja. Požar se v odprtem prostoru širi hitreje kot v gozdu, zato je že težje obvladljiv in ga je težko nadzorovati.
  • Majhna požarna ogroženost.
  • Zelo majhna požarna ogroženost.

V obdobjih, ko je za posamezno območje v naravnem okolju razglašena velika ali zelo velika požarna ogroženost, je prepovedano:

  • Kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj;
  • Puščati ali odmetavati goreče ali druge predmete ali snovi v naravno okolje, ki lahko povzročijo požar;

Statistični podatki navajajo, da:

  • nastane okoli 60 % požarov v domačem okolju,
  • je okoli 70 % smrtnih žrtev zaradi požarov v domačem okolju in
  • ¼ požarov v domačem okolju nastane med 22. in 6. uro.

 

Med pomembnimi vzroki za nastanek požarov v domačem okolju so:

  • premična grelna telesa (v glavnem od decembra do februarja),
  • cigaretni ogorki (povzročijo cca. 25 % požarov s smrtnimi žrtvami),
  • alkoholizem (ocena: povzroči cca. 40 % požarov s smrtnimi žrtvami).

V zimskem času nastane veliko požarov v stanovanjskih objektih tudi zaradi slabo vzdrževanih dimovodnih naprav, prižganih svečk okoli novega leta ter uporabe svečk in kresničk na suhih novoletnih jelkah.

 

Najpogostejši VZROKI požarov v domačem okolju so:

  • nepazljivost pri uporabi električnih in grelnih naprav (električne blazine, kaloriferji, likalniki, peči …), njihova dotrajanost, poškodovana in preobremenjena električna napeljava...,
  • kajenje v postelji,
  • neočiščeni in slabo vzdrževani dimniki,
  • nepazljiva uporaba sveč.

Do požara pride pogosto v kuhinji.

Da v kuhinji najpogosteje zagori, je logično, saj je v njej veliko naprav, ki oddajajo toploto.

 

V kuhinji so: plinska trošila z odprtim plamenom, električni štedilniki in štedilniki na trdo gorivo, opekači kruha, grelniki (bojlerji), namizni žari in drugo. Obstaja večna dilema, kateri štedilniki so varnejši – plinski ali električni. Odgovor je preprost, varni so oboji, če so tehnično brezhibni in če z njimi rokujemo po predpisih varnega dela. Najbolj nevarni za nastanek požara pri pozabljeni hrani, ki jo pripravljamo, so klasični električni štedilniki. To so štedilniki, pri katerih kuhalna plošča še nima termostata za kontrolo temperature.

 

 

Kuhinja po uspešno pogašenem požaru.

 

Popolnoma uničena stanovanjska hiša po požaru.

 


 

Ko obnavljamo kuhinjo in smo se odločili koristiti električno energijo, izberimo indukcijsko kuhalno ploščo. Le-ta ima več prednosti – ima večji izkoristek energije, deluje le takrat, ko je na najej ustrezna posoda. Indukcijska kuhalna plošča ustvarja določeno magnetno polje. Ta grelna naprava je velik napredek tudi iz vidika požarne varnosti.

Kako gasiti?

Če smo prisotni pri vžigu olja ali masti, takoj pokrijmo posodo z mokro krpo ali pokrovko. Isto velja pri kuhanju v loncih, kozicah ali ponvah. Pozor! Ne prenašajmo goreče posode! Vsekakor je najbolje, da imamo pri hiši gasilnik – vsaj takšnega s 6 kg gasilnega prahu. Ko gasimo goreče olje ali mast z gasilnikom na prah, tega ne počnimo preblizu, ker lahko izmečemo gorečo tekočino. Dva do tri korake do ognja bo ravno prav. Gasimo levo ali desno, s krajšimi presledki, vstran od sebe.

 

Večja verjetnost nastanka požara je v okolju, kjer živijo starejše osebe, saj se težje gibljejo in na marsikaj pozabijo.

 

 

Tako gori pol litra belega jedilnega olja.

 


 

Pozabljivost

Zgodilo se je v večjem mestu. V ponedeljek okoli 11. ure smo prejeli klic o požaru. Stari trg, torej stari del mesta, kjer se ni igrati z ognjem. Z vozilom nismo prišli do stavbe zaradi posameznih preozkih prehodov v tem delu mesta. Obupno je smrdelo po zažganem, dima ni bilo veliko. Okno nad vhodnimi vrati je bilo široko odprto, skozenj se je malo sukal svetlo siv dim. Hitro postaviti lestev in skozi odprto okno v kuhinjo. Dima ni bilo preveč. Na štedilniku je rdeče žarel lonček. Ugasnili smo štedilnik, odstavili lonček in čakali, da se pojavi gospodinja. Po kakšnih dveh urah je le prišla. Bila je na tržnici, na štedilniku pa je pozabila lonček s pol litra mleka. Vse se je srečno končalo.


V torek okoli 11. ure smo prejeli klic o požaru...
V sredo okoli 11. ure smo prejeli klic o požaru... Tako se je nadaljevalo vse do naslednjega ponedeljka, ko je za ostarelo gospo poskrbela socialna služba. In naše vasovanje sredi dopoldneva je bilo končano.

 


 

Pri kuhinjskih napah je pomembno, da so redno čiščene. Predvsem je pomembno, da odstranjujete maščobo, ki se nabira na filtrih. Če filter ne zadržuje maščobe, se le-ta nabira na ventilatorju, kar lahko povzroči požar.

 

Preventiva v domačem okolju

 

 

Primer nepravilnega gašenja – vlivanje vode na goreče olje ali mast.

Požaru v domačem okolju se – ob upoštevanju preventivnih ukrepov – lahko izognemo, ob že nastalem požaru pa lahko s pravilnim ukrepanjem preprečimo večjo škodo na objektu in poškodbe ljudi.

 

Med pomembne preventivne ukrepe v domačem okolju spadajo:

 

tehnični in gradbeni ukrepi:
- ločitve v požarne sektorje,
- požarni alarmi,
- gasilniki,
- vgrajene naprave za gašenje – stanovanjski šprinkler (vgrajena naprava za gašenje z vodo);

 

organizacijski ukrepi:
- odmiki gorljivih snovi od virov vžiga,
- čiščenje in vzdrževanje objektov,
- ločevanje virov vžiga od gorljivih snovi,
- urejenost evakuacijskih poti.

 

 


 

Pomemben tehnični ukrep ali ukrep aktivne požarne zaščite v domačem okolju je t. i. požarni alarm. Gre za vrsto požarnega javljalnika – naprave – ki odkriva produkte, ki nastajajo med gorenjem in ima v telesu naprave tudi vgrajeno sireno za obveščanje. Napravo običajno napaja 9-V baterija.

Požarni javljalniki spadajo med elemente tehnične požarne zaščite (t. i. aktivna požarna zaščita). Delovati morajo tako, da čimprej odkrijejo produkte zgorevanja (dim, toploto, svetlobo) in tako opozorijo na morebitni požar, saj lahko s hitrim in učinkovitim reagiranjem zmanjšamo škodo, ki nastane zaradi požara, ali celo preprečimo tragedijo. Glede na medij, ki ga zaznavajo, ločimo dimne, toplotne in plamenske javljalnike ter javljalnike, ki zaznavajo nekatere stranske produkte gorenja, kot npr. CO, iskre itd.

 

Požarni alarm služi:
– odkrivanju začetnih požarov,
– obveščanju in alarmiranju.

 

 

 

Požarni alarem

Pri nas lahko požarne alarme kupimo v vseh večjih trgovinah s tehničnim blagom.

 

V stanovanju jih namestimo na stropov prostorov, kot so spalnice, otroške sobe ipd.


Mesta za nameščanje požarnih alarmov

Požarnih alarmov ne nameščamo v kote prostorov, saj dim kot najkasneje doseže. Prav tako požarnih alarmov ne nameščamo v bližino štedilnikov – senzor dima v požarnem alarmu je zelo občutljiv na pojav dimnih delcev, kar pomeni, da bo javljalnik piskal ob vsaki peki palačink, odprtju delujoče pečice in podobno.

 

Požarni alarmi ne rabijo posebnega vzdrževanja, potrebna pa je redna zamenjava baterije (enkrat letno).

 

 

Mesta za nameščanje požarnih alarmov


Gasilniki

Za požarno varnost v domačem okolju je zelo pomembna namestitev ustreznega gasilnika. O gasilnikih je več napisanega v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov.

 

Predlog namestitve gasilnikov v domačem okolju:

  • bivalni prostor – najmanj en gasilnik na prah ABC s 6 EG (smiselna je tudi namestitev najmanj enega gasilnika na vodo ali peno), priporočen je tudi vsaj 1 gasilnik na CO2;
  • gospodarsko poslopje – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG;
  • vikend – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG;
  • kurilnica, garaža ali manjša delavnica – vsaj 1 gasilnik na prah ABC s 6 EG.

 

Pri izbiri primernega gasilnika za domačo uporabo lahko svetujejo gasilci, prodajalci ali proizvajalci.

Gasilnik naj bo nameščen na vidnem in dostopnem mestu, v bližini izhodnih vrat. Gasilnike je treba pregledovati in vzdrževati v predpisanih rokih (več o tem v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov).

 


Vgrajene naprave za gašenje

Na požarno varnost v domačem okolju (velja tudi za javne in industrijske stavbe) najbolj vplivajo vgrajene naprave za gašenje (več o tem v 5. poglavju – Sredstva in naprave za gašenje požarov). Gre za naprave, imenovane sprinklerji, ki v zadnjem času vse pogosteje varujejo tudi individualne stanovanjske hiše.

 

Naprava ima lasten vir oskrbe z vodo – razvod cevi po objektu in šobe, ki se zaradi vpliva toplote aktivirajo samodejno. 

 


 

Organizacijski ukrepi

Poleg že navedenih organizacijskih ukrepov bodo v poglavju obravnavane zahteve na področju izvajanja evakuacije in dostopnosti objektov za gasilsko intervencijo. Na tem področju veljajo za večstanovanjske zahteve posebne normativne zahteve.

 

Na splošno velja, da mora bi evakuacijska pot:

  • prosta in prehodna ter
  • označena (večstanovanjski objekti).

 

V primeru eno ali dvostanovanjske hiše je treba poskrbeti, da so z evakuacijsko potjo seznanjeni vsi. Stanovalci morajo vedeti, kjer se nahaja ključ izhodnih vrat in na katero število (številka 112) morajo poklicati v primeru požara. Občasno se je tudi v primeru eno in dvostanovanjske hiše potrebno pogovoriti o morebitni evakuaciji – v obliki igre z evakuacijsko potjo seznaniti otroke ipd.

 

Večstanovanjski objekti morajo na področju evakuacije izpolniti več zahtev. Objekti, kjer se zadržuje več kot 100 stanovalcev, morajo imeti izdelan Požarni red. Večstanovanjski objekt, ki mora imeti Požarni red, mora biti opremljen z načrtom evakuacije. V večstanovanjskem objektu se lahko za izvajanje ukrepov varstva pred požarom pooblasti upravnika objekta.

 

 

Stanovanjski sprinkler (vir: nfpa.org)

 

 

komisija za prvo pomoč

 

ime in priimek

funkcija

sektor

Nevenka Simon

član/članica

I.

Željko Francekovič

član/članica

II.

Roman Zakšek

član/članica

III.

Primož Hribšek

predsednik

IV.

Helena Hostar

član/članica

IV.

Sandres Semenič

član/članica

V.

Alfonz Oštir

član/članica

VI.

Andreja Kuzman

član/članica

VII.

Aleš Jurkas

član/članica

VIII.

Mateja Komočar

član/članica

IX.

 

komisija za radijske zveze

 

ime in priimek

funkcija

sektor

Nik Simončič

član

I.

Ivan Šeler

član

II.

Uroš Blaževič

član

III.

Andrej Rus

član

IV.

Črtomir Bajs

član

V.

Simon Turšič

član

VI.

Igor Iljaž

član

VII.

Tonček Katič

predsednik

VIII.

Andrej Tomše

član

IX.

 

komisija za naprave za zaščito dihal

 

ime in priimek

funkcija

sektor

Leon Fišer

član

I.

Peter Pinterič

član

II.

Jernej Jurkas

član

III.

Valentin Štrucl

član

IV.

Miha Markl

član

V.

Viljem Grojzdek

predsednik

VI.

Tomaž Jazbec

član

VII.

Marko Škvarč

član

VIII.

Mitja Račič

član

IX.

 

komisija za gasilsko tehniko

 

ime in priimek

funkcija

sektor

Kristjan Simončič

 predsednik

I.

Peter Volovec

 član

II.

Anton Deržič

 član

III.

Anton Lapuh

 član

IV.

Ivan Prahin

 član

V.

Marko Lubšina

 član

VI.

Peter Rajterič

 član

VII.

Georg Stupar

 član

VIII.

Andrej Budič

 član

IX.

 

komisija za nevarne snovi in tehnično reševanje

 

ime in priimek

funkcija

sektor

Valentin Zorič

član

I.

Aleš Bajc

član

III.

Igor Urek

član

IV.

Marko Zobarič

član

V.

Alfonz Oštir

član

VI.

Matej Rožman

član

VII.

Marko Šintič

član

VIII.

Aleš Zorko

predsednik

IX.

Ime in priimek

funkcija

Darko Leskovec

poveljnik

Vilko Vogrinc

namestnik poveljnika

Jože Krulc

podpoveljnik in pom. pov. za tekmovanja

Sandi Bratoš

podpoveljnik in pom. pov. za operativno načrtovanje

Jure Krošl

podpoveljnik in pom. pov. za operativno pripravljenost

Simon Turšič

pom. pov. za usposabljanja

Primož Hribšek

pom. pov. za prvo pomoč

Tonček Katič

pom. pov. za radijske zveze

Žiga Rudman

pom. pov. za zaščito dihal

Kristjan Simončič

pom. pov. za gasilsko tehniko

Aleš Zorko

pom. pov. za nevarne snovi

Toni Radanovič

pom. pov. za ind.

Ivan Rožman

poveljnik sektorja

Robert Deržič

poveljnik sektorja

Bojan Arh

poveljnik sektorja

Damjan Kodrič

poveljnik sektorja

Andrej Kovačič

poveljnik sektorja

Damjan Gerjevič  

poveljnik sektorja

Peter Pavlovič

poveljnik sektorja

Tomaž Godec

član poveljstva, administrator

MLADINSKA komisijA

 

ime in priimek

funkcija

sektor

Iva Hrastovšek

član/članica

I.

Marko Stanič

član/članica

II.

Danijel Frigelj

član/članica

III.

Tomi Dušič

član/članica

IV.

Peter Pajdaš

član/članica

IV.

Kaja Budič

član/članica

V.

Sandi Unetič

član/članica

VI.

Tomaž Godec

član/članica

VII.

Stanko Petrič

član/članica

VIII.

Marko Tomše

predsednik

IX.

 

 

komisijA ČLANIC

 

ime in priimek

funkcija

sektor

Renata Travnikar

članica

I.

Martina Kocjan

članica

II.

Florijana Kopinč

članica

III.

Vesna Kozole

predsednica

IV.

Suzana Resnik

članica

IV.

Renata Starčevič

članica

V.

Tina Kodrič

članica

VI.

Andreja Mihelin

članica

VII.

Anka Vučajnk

članica

VIII.

Urška Tomše

članica

IX.

 

 

komisijA VETERANOV IN VETERANK

 

ime in priimek

funkcija

sektor

Zlatko Fišer

predsednik

I.

Jože Volčanjk

član

II.

Jože Ogorelc

član

III.

Franc Gorišek

član

IV.

Bojan Volčanjšek

član

IV.

Franc Povh

član

V.

Karel Kožar

član

VI.

Alojz Antolovič

član

VII.

Josip Bunetič

član

VIII.

Ivica Povh

član

IX.

 

 

komisija za podelitev priznanj in odlikovanj

 

ime in priimek

funkcija

sektor

Andrej Kelhar

član/članica

I.

Miha Borošak

član/članica

II.

Jože Šavrič

član/članica

III.

Irena Umek

član/članica

IV.

Kristjan Frigelj

član/članica

V.

Jože Kranjec

član/članica

VI.

Branko Narat

predsednik

VII.

Jože Krošelj

član/članica

VIII.

Jože Savnik

član/članica

IX.

 

 

komisija za informiranje in javnost

 

ime in priimek

funkcija

sektor

Patricija Kelhar

član/članica

I.

Rudolf Volčanjšek

član/članica

II.

Anamarija Deržič

član/članica

III.

Damjana Arh

član/članica

IV.

Helena Fakin

član/članica

IV.

Aleš Bogovčič

član/članica

V.

Benjamin Kodrič

predsednik

VI.

Peter Gregl

član/članica

VII.

Bojan Poček

član/članica

VIII.

Peter Pavlovič

član/članica

IX.

 

Herman Premelč

predsednik GZ

Martina Živič

namestnica predsednika

Darko Leskovec

poveljnik GZ

Zlatko Fišer

predsednik komisje za delo z veterani

Robert Lubšina

član

Franc Polovič

blagajnik

Vesna Kozole

predsednica komisije za delo s članicami

Peter Plejič

član

Benjamin Kodrič

podpredsednik GZ

Branko Narat

predsednik  komisje za podelittev priznanj, odlikovanj

Branko Proselc

tajnik GZB

Marko Tomše

predsednik komisje za delo z mladino

 

Kronološki pregled pomembnejših dogodkov od leta 2008 naprej

 

VIZITKA
GASILSKA ZVEZA
BREŽICE

INFO

leto ustanovitve: 1955
naziv: GASILSKA ZVEZA BREŽICE
skrajšan naziv: GZ BREŽICE 
naslov: Cesta svobode 17, Brežice, 8250 Brežice

davčna številka: SI 65652088
matična številka: 5116236000
zavezanec za DDV: DA
transakcijski račun: SI56 6000 0000 1137 590, odprt pri Hranilnici LON

 

 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
 07 49 90 830

 


 

PREDSEDNIK 
ime in priimek, čin Herman Premelč, VGČ I.st.
 041 565 741
 herman.premelc@ gmail.com

 

POVELJNIK 
ime in priimek, čin: Darko Leskovec, VGČ II.st.
 031 304 259
 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

TAJNIK 
ime in priimek, čin: Branko Proselc, GČ I.st. .
 041 764 265
 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

ADMINISTRATOR
ime in priimek: Kristijan Simončič
 051 330 581
 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

 

 

 

 

Darko Leskovec, VGČ II.st.

 

 031 304 259
 Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 


 

Občina Brežice je podeželska občina z razgibano krajino površine 286 kvadratnih kilometrov in približno 24000 prebivalcev. Nahaja  se ob  sotočju Save in Krke, med Krškim poljem Gorjanci in Orliškim hribovjem ter ob avtocesti Ljubljana - Obrežje in železnici Ljubljana - Dobova. V občini je razvito gospodarstvo in mala obrt ter trgovina. Ogrožanj in možnost nesreč je veliko.

V sistemu zaščite in reševanja Občine Brežice med drugimi deluje tudi GZ Brežice z 31. gasilskimi enotami  razporejenimi v 9 sektorjev. Vsaki sektor ima centralno gasilsko enoto tako,  da sektor lahko deluje samostojno. Kategorizacija gasilskih enot je naslednja: 2 enote 4. kategorije, 10 enot 3. kategorije, 9 enot 2. kategorije in 10 enot 1. kategorije.

 

Operativni gasilci se usposabljamo v skladu z programom usposabljanj Gasilske zveze Slovenije in programom Poveljstva GZ Brežice. Izvajamo osnovna usposabljanja, dopolnilna usposabljanja in permanentna usposabljanja. Za usposabljanja koristimo Vadbišče sil za zaščito in reševanje Občine Brežice v Slovenski vasi, Izobraževalne centre IG, Sežana in Pekre ter Vatrogasno šolo Zagreb. V sestavi 31. gasilskih enot imamo 518 usposobljenih operativnih gasilcev.

 

Gasilske  enote GZ Brežice so opremljene z naslednjo gasilsko tehniko: gasilska avto lestev s košaro, 16 gasilskih vozil s cisterno, 8 gasilskih vozil z vodo, 12 gasilskih vozil, 10 gasilskih vozil za prevoz moštva, 3 poveljniška vozila, vozilo Gasilske zveze, 27 motornih brizgaln, 99 izolirnih dihalnih aparatov ter ostalimi tehnično materialnimi sredstvi v skladu z kategorizacijo gasilskih enot. Opremljanje gasilskih enot se izvaja v skladu s dolgoročnim planom opremljanja. Uporabljamo javno aktiviranje z daljinskim upravljanjem in tiho aktiviranje z pozivniki ter dodatno SMS aktiviranje.

 

V občini Brežice gasilske enote izvedejo  povprečno 115 intervencij letno. Beležimo velike intervencije ob požarih v industriji, obrti in turistični dejavnosti, ob poplavah vodotokov, hudournikov in meteornih vod. Sodelovali smo v pomoči pri odpravi posledic poplave v Železnikih, žledu na Postojnskem, poplave v Ljubljani, poplave v Republiki Srbiji in toči v Metliki. V migrantski krizi smo skoraj dva meseca izvajali požarno stražo na Policijski postaji Brežice, Mejnem prehodu Obrežje, bivši tovarni Beti v Dobovi in migrantskem centru Livarna v Dobovi. Izvajali smo osvetljevanje zbirnih točk ter prevoze potrebne opreme za Štab CZ. V času pandemije Corona 19 nismo udeleženi v ukrepih, skrbimo pa, da naše gasilske enote imajo na razpolago zaščitna in dezinfekcijska sredstva.

Izredno dobro sodelujemo s CZ Občine Brežice, skupaj načrtujemo in izvajamo vaje, usposabljanja, nabavo opreme ter ureditev vadbišča sil zaščite in reševanja Občine Brežice v Slovenski vasi. To ni poligon iz programa GZ Slovenije temveč zemljišče 0,4 h z obstoječim objektom in infrastrukturo katero v skladu z zmožnosti opremljamo tako, da se lahko izvajajo permanentna in osnovna usposabljanja operativnih gasilcev za vse vrste intervencij.

 

Darko Leskovec vgčII, poveljnik GZ Brežice

 

Herman Premelč VGČ I.st.

 

 041 565 741
 herman.premelc@ gmail.com 

 


 

Gasilska zveza Brežice deluje na podlagi Zakona o društvih in Zakona o gasilstvu, ter Statuta Gasilske zveze Brežice. Gasilska zveza Brežice je humanitarna organizacija, ustanovljena z namenom povezovanja prostovoljnih gasilskih društev, na območju občine Brežice.

 

V sklopu Gasilske zveze Brežice, ki je bila ustanovljena leta 1955, deluje 31 prostovoljnih gasilskih društev in eno PiGD. Združujemo: 608 operativnih gasilcev; 750 pripadnikov gasilske mladine; 1.146 članov in članic, ter 549 veteranov in veterank. V društva je vključenih 3.053 prostovoljcev, kar pomeni 12% prebivalcev občine Brežice.

Najstarejše društvo PGD Brežice, je bilo ustanovljeno davnega  leta 1882, najmlajše PGD Križe 1999, pa kot že ime pove leta 1999. Pri izvajanju gasilske dejavnosti se Gasilska zveza Brežice povezuje v regijo Posavje. Gasilstvo je zelo pomembno na lokalni ravni in je obvezna javna služba. S tripartitno pogodbo sklenjeno med Občino Brežice, prostovoljnimi  gasilskimi društvi in gasilsko zvezo Brežice je zagotovljeno opravljanje javne gasilske službe na celotnem območju občine Brežice, ki se razprostira na površini 268 km2 in ima več kot 24.400 prebivalcev ter 67 km državne meje s Hrvaško. Pogodba obsega izvajanje zaščite, reševanja in pomoči ob požarih, naravnih in drugih nesrečah, preventivne naloge varstva pred požarom, ter druge preventivne naloge na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, vzgojo gasilske mladine, pomoč občanom na področju varstva pred požari  in druge naloge v zvezi z organizacijo in razvojem gasilstva. Sredstva, ki jih dobimo na podlagi prej omenjene  pogodbe nam omogočajo osnove,  da lahko skrbimo za ustrezno tehnično opremljenost slehernega društva, nabavo zaščitne opreme, vzdrževanje opreme, izobraževanje, zavarovanje gasilcev, opreme in tehnike, ter izvajanje zdravstvenih pregledov gasilcev.

 

Poslovanje na ravni GZ Brežice, kot pri ostalih 31 PGD-jih poteka po sprejetih dolgoročnih in kratkoročnih planih, ter letnih načrtnih in programih, ki se sprejemajo na rednih letnih občnih zborih društev oz. skupščini GZ Brežice. V naprej načrtujemo nabave gasilskih vozil, zamenjavo opreme, tehnike in zaščitne opreme, saj želimo z novimi in sodobnimi pridobitvami doseči višjo raven požarne varnosti prebivalcev posameznih okolišev, ter varno posredovanje s čim manj škode in vplivi na okolje.

 

Namen delovanja Gasilske zveze Brežice je, povezovanje prostovoljnih gasilskih društev na območju občine, prevzem in izvajanje nalog, predpisanih z zakonom o gasilstvu, v skladu z zakonom o društvih, ter Statutom in pravili gasilske službe.

 

CILJI DELOVANJA GASILSKE ZVEZE BREŽICE

  1. Zagotavljati organiziranost, strokovno usposobljenost in usklajen razvoj gasilskih enot,  za učinkovito požarno varnost.
  2. Zagotavljati načrtovan in usklajen razvoj, ter opremljanje gasilskih enot v skladu s predpisanimi merili in zakonodajo.
  3. Zagotavljati povezovanje med gasilskimi enotami in občani na območju delovanja   gasilske zveze.
  4. Zagotavljati ohranjanje gasilskih vrednot in tradicije, spoštovanje osebnosti članov, dobrih medsebojnih odnosov kot pomembne vrednote društvenega življenja;
  5. Opravljati naloge gasilstva kot dejavnost, ki je v javnem interesu in je humanitarne narave.

Herman Premelč VGČ I.st.

Predsednik GZ Brežice

KONEC NEVARNOSTI

 

 

 

 

NESREČA S KLOROM 

 

 

 

 

POPLAVNI PLIN 

 

 

NEPOSREDNA NEVARNOST

 

 

 

 

ALARM ZA NEVARNOST 

 

 

 

Piškotki niso nič novega, vsi obiskovalci spletnih strani imamo na svojih računalnikih, tablicah, mobitelih shranjenih že veliko piškotkov z različnih spletnih strani. Novo je zgolj to, da z novo zakonodajo (ZEKom-1) prihaja do sprememb gl​ede obveščanja oz. soglašanja obiskovalcev z njihovo uporabo.

 

KAJ SO PIŠKOTKI?

So male besedilne datoteke, ki jih večina spletnih mest shrani v naprave, s katerimi uporabniki dostopajo do interneta z namenom prepoznavanja posameznih naprav, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga ima uporabnik - ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotki niso škodljivi in so vedno časovno omejeni.

 

ZAKAJ SO PIŠKOTKI POTREBNI?

 

So temeljnega pomena za zagotavljanje uporabniku prijaznih spletnih storitev. Interakcija med spletnim uporabnikom in spletnim mestom je s pomočjo piškotkov hitrejša in enostavnejša. Z njihovo pomočjo si spletno mesto zapomni posameznikove preference in izkušnje, s tem je prihranjen čas, brskanje po spletnih mestih pa bolj učinkovito in prijazno.

 

Nekaj konkretnih primerov uporabe piškotkov:

  • za boljšo uporabniško izkušnjo spletne strani obiskovalcem prilagodimo prikaz vsebine glede na pretekle obiske,
  • za shranjevanje izbire pri ustvarjanju ožjega izbora naprav in ponudbe ter njihove primerjave,
  • na delih spletnih mestih, kjer je potrebna prijava, vas ohranimo prijavljene,
  • za prepoznavanje vaše naprave (računalnik, tablica, mobitel), ki omogoča prilagajanje prikaza vsebine vaši napravi,
  • za spremljanje obiska, kar omogoča preverjanje učinkovitosti prikaza vsebin in ustreznosti oglasov ter stalno izboljšavo spletnih strani,
  • za delovanje določenih storitev so nujni (npr. spletne banke, spletne trgovine in druge oblike e-poslovanja ...).


Obvezni / nujni piškotki tega spletnega mesta 

Ime piškotka Namen Trajanje Izdajatelj piškotkov
PHPSESSID
(npr. 1ec99606c0a3771daf1135504c26d7a8)
Hranjenje vrednosti vaše seje. 
Zagotavlja konsistenco uporabniške izkušnje na vseh straneh znotraj ene seje.
Za čas seje Gasilska zveza Brežice
cpnb_cookiesSettings  Omogača pomnenje uporabniških nastavitev v zvezi z izbiro nastavitev piškotkov.  6 mesecev Gasilska zveza Brežice
CookiesDeclined Podatek, ki označuje, da je obiskovalec onemogočil piškotke.  6 mesecev Gasilska zveza Brežice
CookiesDirective Podatek, ki spletni strani pove, da je uporabnik omogočil piškotke.  6 mesecev Gasilska zveza Brežice
_ga, _gat, _gid Piškotki zunanjega ponudnika Google Analytics z namenom statističnega spremljanja spletne strani. 2 leti Gasilska zveza Brežice

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŽEPELEVEC

Vsebina je v pripravi. 

 

 

PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO PIROŠICA

Vsebina je v pripravi. 

 

 

KONTAKT

Gasilska zveza Brežice

Cesta Svobode 17, Brežice 8250

 

 gasilskazvezabrezice@siol.net

 041 764 265

 07 49 90 833

PODATKI

TRR: SI56 6000 0000 1137 590, odprt pri Hranilnici LON

Davčna številka: 65652088

 

KORISTNO

Piškotki

Avtorske pravice © 2022 Gasilska zveza Brežice. Vse pravice pridržane.
Joomla! je brezplačna programska oprema izdana pod GNU General Public License.